Članki
V dobi bitcoinov in pametnih telefonov tudi ČISTA voda stane
Slovenija je ena redkih držav, ki ima vode v izobilju, kar 4-krat več na prebivalca kot je povprečje v svetu. Vendar postane to veliko breme, če ta voda ni ČISTA. Prav zato je Slovenija v preteklih letih ogromno investirala v okoljsko infrastrukturo ter zgradila čistilne naprave odpadnih komunalnih vod (v nadaljevanju ČN) ter komunalna in vodna omrežja, v kar je vložila preko 1,5 milijarde EUR. Vse to je pomembno doprineslo k napredku kakovosti stanja vod in k trajnostni rabi vod pri nas. S tem smo sledili ciljem skupne evropske vodne politike (Okvirna direktiva o vodah 2000/60/ES (WFD), da »danes skrbimo za čisto vodo jutri«. Zahteva EU je, da se javne storitve plačujejo po načelu »onesnaževalec plača«, zato je morala Slovenija z zakonodajo uveljaviti, da se stroški javnih storitev, kamor med drugim spadajo tudi storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod, v celoti prenašajo na prebivalce. V preteklosti je bil namreč s strani države omogočen način sofinanciranja javnih storitev, kar je dopuščalo nižje cene javnih storitev za uporabnike, danes pa se moramo zavedati, da je poleg gospodarske krize v preteklih letih v javnosti vedno bolj izpostavljena pomembnost učinkovitosti ekonomskega delovanja posameznih javnih storitev, ki so organizirane s strani države.
Pri tem se v ospredje postavljata dva ključna kriterija:
- racionalna poraba davkoplačevalskih sredstev in
- kvalitetna javna storitev, ki je uporabnikom na voljo po sprejemljivi ceni.
V Sloveniji upravljanje in izvajanje storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod izvajajo pretežno komunalna podjetja ali režijski obrati znotraj občinske uprave. Le nekaj primerov je, ko so občine koncesijo za opravljanje teh storitev podelile zasebnim podjetjem (10 ČN oz. zgolj 3%). Za upravljalca/komunalno podjetje je ključno zagotavljati kontinuirano obratovanje ČN, kvaliteto vode na iztoku ČN, distribucijo vode na omrežju brez izgub in hkrati uresničevati zahtevo po neprestanem nižanju stroškov delovanja ČN in omrežij, kar predstavlja najpomembnejši izziv za komunalna podjetja.
Upravljavci z ustreznim obvladovanjem stroškov obratovanja ČN lahko pomembno prispevajo k učinkovitosti ekonomskega delovanja storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod. V naši neodvisni raziskavi je bilo ugotovljeno, da zgolj 4 vrste stroškov določajo kar 90% cene storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod, to so: stroški amortizacije opreme in nepremičnin, stroški električne energije, stroški mulja ter stroški dela. Ta ugotovitev je pomembna, saj predvsem zadnje tri vrste stroškov predstavljajo največji delež variabilnega dela stroškov pri obratovanju ČN.
To je potrebno neprestano nadzirati in obvladovati, pri čemer vam v podjetju ESOT-INVEST z veseljem priskočimo na pomoč, saj smo specialisti za čiščenje in tretiranje vseh vrst vod (odpadnih/tehnoloških, komunalnih ČN, pitnih) ter imamo lastno proizvodnjo hladilnih sistemov s pripravo vode.
Naš strokovni in izkušeni kader je usmerjen v:
- svetovanje glede optimalnejših pogojev tehnoloških procesov na ČN in hladilnih sistemih (izboljšana kakovost in zanesljivejše obratovanje);
- servisiranje in vzdrževanje ČN in hladilnih sistemov (pregledi, analize, poročila strojno-tehnoloških postrojenj v obratovanju, svetovanje);
- analize možnosti izrabe plina za proizvodnjo električne energije (izraba plina pri razpadanju mulja v terciarni fazi na ČN kot gorivo za generiranje električne energije);
- oskrba s prilagojenimi koncentracijami kemikalij (optimizacija koncentracij vseh vrst kemikalij na osnovi testiranja za potrebe delovanja ČN, hladilnih sistemov ter drugih procesov tretiranja vode).
Mag. Barbara Šuster, ESOT-INVEST d.o.o., direktor
